Frančkova mojstrovina

... ki se je več kot dve desetletji upirala ponovitvi je Zahodni steber v Triglavski steni. Z Miho Lamprehtom sva to opravila v nedeljo. Najresnejša smer v zahodnem delu Stene je plezalski biser, čeprav bo treba kakšen grif še počistiti. Ko se v 3. cugu postavi pokonci (VII/VII+) pa mora biti "spucano" tudi v glavi, saj se v nekaj ključnih metrih ne rabiš ukvarjati z varovanjem, ker ga ni... Zgoraj se smer elegantno splazi med strehami, prehodi so res izredni, in se priključi Zahodni zajedi, po kateri je priporočljivo sestopiti. Razen v prvem raztežaju plezarija nikjer ne pade pod šestico.
Smer, ki pusti vtis - ne samo do naslednjega vikenda :)
Nekaj fotk je v galeriji.

Komentar

... na Urbanovem blogu bi bil lahko podlaga za novo definicijo alpinista: tisti, ki nosi čevlje na riti :)

Na Nanga Parbatu

... se je pri padcu v ledeniško razpoko smrtno ponesrečil eden najboljših italijanskih himalajcev mlajše generacije Karl Unterkircher (foto je z njegove spletne strani).
Širši javnosti je postal poznan zlasti po lanskem prvenstvenem vzponu v severni steni Gašerbruma II.

Ni nova smer

... kar sva v petek s Kresalovim zlezla v 600 metrov visoki vzhodni steni Stenarja. Približno tam in z nekaj več ovinki poteka Kočevarjeva - to sva ugotovila naknadno. Plezarija je bila posebej v težjih raztežajih kar zanimiva.

"Takle mamo..."

... pravijo na ranču Mrcina v Bohinju. Velja tudi za letošnje večere alpinističnega filma, ki bodo tokrat nekoliko prej, od 25. do 27. julija. Kot ponavadi se bo med gledalci gotovo tudi letos motal kakšen dobrovoljen pujs :)

Ironman Frankfurt

... ki šteje tudi za evropsko prvenstvo je bil za Nado zelo uspešen, čas 11 ur 2 minuti ji je prinesel sedmo mesto v kategoriji :) Ironman triatlon je 3,8 km plavanja + 180 km bicikla + maraton. Brez pavze vmes, seveda...

V steni Taulliraja

... ki sem jo že omenil tukaj je močna ruska ekipa izobesila belo zastavo. Računalniški (Google) prevod iz italijanskega poročila (IntoTheRocks): After three days of climbing, on the night the wall has begun to download and there was no choice: "The centre of the wall is a couloir - explained Koshelenko - and we just wanted to go from there. If we had had a couple of days at most we could do it. "
Hmm, download je lahko tudi še kaj drugega , ampak se razume za kaj gre...

Big wall stenca

... v švicarskem kantonu Ticino je največja te vrste na svetu. Plezanje prikazuje filmček, o težavnosti smeri ne poročajo (se pa očitno uporablja tudi lojtra), odsvetuje pa se plezanje ob večjih nalivih...

Levi raz Hudiča

... sva plezala včeraj z Urbanom. Pravzaprav ne s posebnim namenom, ker sva imela v mislih prvenstveno, a sva pod steno ugotovila, da so klini ostali v avtu. Nekaj "izposojenih" iz dobro opremljenjega klasičnega Hudičevega stebra je bilo potem zadosti za precej resnejši raz, ki zgoraj razveseljuje z nekaj res perfetnimi cugi po belih platkah pod strehami. Ker so grifi v živi skali pozitivni in v glavnem na pravih mestih, težave ne presegajo dobre šestice...

Ekspedicijski prenosnik

... ponujajo na spletni strani HumanEdgeTech. Seveda ima vse, kar imajo veliki in še kaj zraven, vključno s satelitsko povezavo. Cena ni pretirana, a za Pakistan bomo vseeno verjetno nabavili običajno verzijo tudi sicer odličnega Asusa EEE 901 z novim varčnim procesorjen Intel Atom, ki naj bi se v tujini po 1. juliju dobil za nekje med 400 in 500 EUR.

Wishbone Ash

... so angleški profesionalni glasbeniki iz zlate dobe rocka, ki so v svojo melodično muziko vnesli precej keltskega izročila . Studijska izvedba skladbe The King will come je z njihovega najboljšega albuma Argus, takole pa izgledajo in zvenijo v isti skladbi na začetku kariere, konec šestdesetih.
A da ne bi kdo mislil: dedi znajo tudi še danes, in to hudo dobro. Dokaz je koncert v Sheffieldu leta 2007: The way of the world.

Na kronometru

... za DP v Solkanu sem se znašel, ker me je zadeva zanimala. Nula na štartni listi reaktivcev seveda pomeni, da sem bil eden zelo redkih brez licence. 18 ne preveč ravnih kilometrov sem sicer prevozil v manj kot pol ure, v primerjavi s ta pravimi (fotka) pa sem bil bolj polž na kolesih...

"Shit them, jejejej..."

Juan iz Južne Amerike pravi (klik na tekst):

Slovaki, Slovenci, Pakistanci, Amerikanci...

Zlasti slednjim je geografija še vedno španska (pakistanska?) vas, in kljub temu da so javili "vse urejeno" je na spletni strani Everestnews slovenska odprava na K7 sestavljena iz samih Slovakov, pa Miško je postal gospa Miškovič...
Jej, jej, Bush, nič jih nisi naučil :(

Guru

... je smer z oceno VI+ ki poteka desno od Severozahodnega raza (ne Severnega, kot piše v vodničkih !) Male Mojstrovke. Dve desetletji nazaj smo jo plezali Janez Jeglič, Silvo Karo in jaz, z Andrejem Pečjakom pa sva jo ponovila včeraj. Nekaj fotk je tukaj.
Bilo je dobro. Tudi kot spomin na izjemnega Johana in vse tisto, kar smo doživeli skupaj...

Gore na filmskem platnu

... ali po italijansko, Montagne al Cinema se imenuje junijski cikel alpinističnih predavanj s filmi v dolini Valcamonica blizo Brescie. Organizator in lastnik kinodvorane Mario Moretti je tudi letos kar zadovoljen z odzivom publike. V četrtek je bilo na projekciji filmov Gospodar stolpov (Chacraraju) in Cho Oyu v dvorani kakih 400 gledalcev, podobno kot v Leccu pa je menedžerske in prevajalske posle več kot odlično opravil Erik Švab.

See you on Baltoro ?

Mail je poslal Francois Carrel, sodelavec revije La Montagne, ki je na zadnji podelitvi Cepinov med drugim izjavil: Če Slovenije ne bi bilo, bi si jo morali izmisliti. Francois je na sliki skrajno levi, poleg njega so Marko Prezelj, Igor Košelenko, Valerij Babanov, Ian Parnell in Christain Trommsdorf. Zanimiva družba, Babanov in Trommsdorf bosta poleti tudi na Baltoru... Francois v mailu citira stavek iz knjige enega od prvih pristopnikov na Mustagh: "...5o let kasneje se dve ekipi se srečata na vrhu, vsaka po svoji smeri, v alpskem stilu...".
Na osamljeni gori verjetno ne bomo srečali nikogar. Danes je v Poletu predstavitev cilja, za katero se imam zahvaliti uredniku Primožu Kališniku. Upam, da bo kaj pomagala pri zbiranju cekina za drage Pakistance...

Po mnogih letih

... sem spet srečal gospoda Cirila Velkovrha, s katerim sem se kot študent videval v "njegovi " knjižnici na Fakulteti za matematiko na Jadranski cesti. Po upokojitvi se je še bolj posvetil goram, fotografiji in pisanju; poleg več kot 300 fotografskih razstav in številnih predavanj je avtor dveh knjig: Glej, kako lep je ta naš svet ter najnovejše, pravkar izdane Gore in spomini ostajajo. Zahvaljujem se mu za lep koledar Polhograjski razgledi - že za leto 2009.
Knjige in koledarji so seveda tudi naprodaj: ciril.velkovrh@amis.net ali (040) 258-992.

Rusi prihajajo

... tudi v Peru. V štiričlanski ekipi je tudi znanec iz Grenobla Jurij Košelenko. Njihov cilj je eden od nerešenih problemov Cordillere Blance, vzpon čez centralni del zahodne stene Taulliraja.
Ekipa je močna in sposobna. Samo da ne bodo obešali fiksnih vrvi - v Andih to že dolgo ni več moderno...

Čilenci v Čo Oju ?

Bodo čilenski alpinisti prvi ponovili Slovensko smer v Čo Oju ? Čisto mogoče, čeprav je podobna pošta pred časom prišla tudi iz Francije...
Smer je dovolj logična, da bi lahko malo razbremenila oblegano "normalko". Prednost je vsekakor tudi možnost umika na T2 ali T3 v normalni smeri, če se na grebenu kaj zatakne.