Poletov test obutve

S Petrom Podgornikom sva nad Podnanosom v letošnjem testu preizkusila 17 modelov pohodniških čevljev. Rezultati bodo objavljeni v Poletu v dveh delih, prvič naslednji četrtek.

Stenar direktna - foto galerija

... se nahaja na naslednjem naslovu, kjer je najbolje je klikniti na slideshow. Skica smeri, ki si zasluži več obiska pa je še v delu.

Fotlc happy end

Ko sem včeraj v službi jamral da zaradi testiranja čevljev ne morem takoj še enkrat pod Stenar se me je usmilil sodelavec Marjan Tomkiewicz (s katerim sem se tudi sicer prvič navezal na štrik, še v gimnazijskih letih) in se podal po moj fotlc. Našel ga je na skali pod steno, a po vrnitvi v dolino opazil, da nima mobitela. Po ponovnem vzponu ga je našel, seveda čisto na vrhu... Sestop v temi se je srečno končal, fotke pa so tudi že tu. Današnjega vremena verjetno ne bi preživele.
Hvala, Marjan.

Star climber

V pregledu odprav v Karakoram na spletni strani Explorersweb se omenja tudi star climber na odpravi Mustagh Tower.
Ne vem kaj zdaj: a je to še ena odprava na našem hribu, ali pa je tisti star treba prebrati po slovensko...

Direktna v Stenarju

... je resna in zgoraj tudi lepa alpska smer. Prvič sem jo plezal (2.PP) pred četrt stoletja, kmalu za Bogdanom Biščakom in Radom Fabjanom, ki sta opravila 1. prosto ponovitev, drugič pa včeraj z Dejanom Miškovičem. Ključna mesta so strehe: prva je precej atletska (VII+) , v drugi odloča gibanje (VII-). V počeh je še precej lesenih kajl, zraven katerih se spodobi in je varno zariniti frienda. V spodnjem delu pa velja omeniti en navidez nedolžen, a skrajno "musav" in delikaten raztežaj, ki ga je pravzaprav težko oceniti.
Fotke pa pridejo (če), ko ponovim dostop do Stenarja: fotlc je medtem na vzdržljivostni preizkušnji na skali pod steno. Bilobil, al kaj je že tista zadeva...

Vnaprej načrtovana pot

... na karikaturi Steve-a Greenberga. Še vedno aktualno.

Poljubi ali ubij

... Marka Twighta je knjiga, ki je vsaj tako močna kot njen naslov. To lahko brez pomislekov rečem že po polovici prebranega. Poslal mi jo je njen prevajalec (in moj pogosti spolezalec) Iztok Osojnik. Knjiga s predgovorom Marka Prezlja je izšla pri založbi Sidarta in ni namenjena salonskemu plezalcu; alpinist pa v njej lahko najde ogledalo svojega delovanja, navznoter in navzven.

Urbano plezanje

... s trad varovanjem. Zanimiva kombinacija, by Cojones producciones :)

Tudi tibetanska zastava

... je letos maja dosegla vrh Everesta, poroča Phayul. Prinesel jo je jordanski alpinist Mostafa Salameh. Bil je tudi prvi na vrhu iz svoje dežele: Jordanija glede alpinizma pač ni v prvih vrstah... Zastavo je pred tem uspešno pretihotapil skozi nepalske vojaške kontrole, ki so preverjale tudi vsebino nahrbtnikov.
Ampak nekateri boljši nahrbtniki imajo tudi skrite žepe...

Everest, kitajski uspeh

Zgovoren prispevek na Mounteverest.net opisuje "pustolovski imperializem", v katerega se vse bolj spreminjajo vzponi na najvišjo goro sveta, ter razmišlja o posledicah. Režiser Mark Gould (na prvi sliki v prispevku) se je v začetku maja mudil tudi pri nas, kjer je posnel del materiala za svoj film.
Avtor ugotavlja, da je najtežja pot olimpijske bakle pravzaprav potekala najbolj mirno in nemoteno - tudi po zaslugi potrošniške miselnosti komercialnih odprav, ki danes predstavljajo absolutno večino obiska na Everestu.
Še en članek s sorodno vsebino je objavil tudi alpinist in pisec Freddie Wilkinson.

Birokracija v Andih ?

Pred časom je bilo precej govora o obveznem najemu lokalnih gorskih vodnikov za kakršnekoli vzpone znotraj Nacionalnega parka Huascaran v perujski Cordilleri Blanci. Po protestu številnih organizacij in posameznikov (h kateremu sem preko PZS po svojih močeh prispeval tudi sam) je bil predlog sprva umaknjen, nekateri njegovi deli pa v močno omiljeni obliki zdaj vseeno stopajo v veljavo.
Kot sporoča American Alpine Club v zadnjem rednem e-poročilu svojim članom (desno, klik za na tekst) naj bi bilo "svobodno" plezanje omogočeno obiskovalcem, ki so včlanjeni v zveze in klube v okviru UIAA pod pogojem, da upravi Parka najavijo svoj prihod 30 dni vnaprej in pošljejo kopijo članske izkaznice, potnega lista in predvidenega načrta obiska. Ob prihodu v Huaraz pa naj bi še potrdili prijavo in obenem plačali vstopnino za park. Lokalni poznavalci predvidevajo, da izvajanje novih pravil ne bo prestrogo in da bo verjetno dovolj, če bomo imeli s seboj izkaznico (v našem primeru PZS).
Bo treba tudi na Pisco kmalu z zveznikom in kuharjem ?

Gor čez Vršič

... je šlo počas, počas... kakšnih 9 km na uro. Vmes sem razmišljal o Marsovcih, ki peljejo v dvakrat hujši breg z 19 km/h. Se je seveda poznalo tudi že prevoženih 100 km od Bleda do Trbiža in čez Predel v dolino Soče. Hribi so bili blizu, lepi in še precej sneženi. Potem pa je spet letelo nazaj proti Bledu, kjer je že čakala skutina torta, njam...
V nedeljo dopoldne pa sva z Urbanom stiskala grife v plezališču pri Križevski vasi.

V steni Vežice

... sva danes plezala s Kresotom. Najprej smer Kramar-Močnik, katere najtežje mesto nosi oceno VII- verjetno še iz časov Messnerjeve knjige Sedma stopnja (ko je bilo VII- vse kar je več od VI+) . Realno je vsaj VII, če ne VII+. Potem sva s police zavila še v gornji del Laha, lepa alpska plezarija. Na sestopu pa me je navidez čisto nedolžen kamen od zgoraj prisilil v neprostovoljno krvodajalsko akcijo: "pičil" me je prav v žilo na podlahti in treba bo malo počivati...

Lopata obvezna

... pravi Dougald MacDonald v prispevku na svojem zanimivem blogu The Mountain World. Nič posebnega, marsikje pride prav - a "catch" je v tem, da gre tukaj za odlične vzpone v skali, ki sta jih opravila Dave McLeod in Američanka Beth Rodden.

Kjer se slava začne pri 10 cm

Kje ? Na spletni strani WideFetish, kjer so na enem mestu združeni znanje in izkušnje glede plezanja širokih (off-width) poči. Ko obvladaš vse, sledi le še prenos iz teorije v prakso.
Takole je treba, pravi SuperMiš ->

Kolesarski vzponi in sestopi

... bi se lahko imenovala včerajšnja tura čez Pavličevo sedlo (LJ-Črnivec-Ljubno-Pavlič-Jezersko-LJ). Lepo, a kar naporno.
Zvečer na TV pa je Ana Karin navijala za Plušenka, ki je seveda zmagal...

Frend, sjedim na Mljetu

... jedem brudeto od kirnje i škarpine i gledam stare fotke, pa ti šaljem nekoliko..." me je spomnil na 23. maj 1997 Gordon iz Zagreba, prijatelj, jadralec in mojster rei ki-ja. Hvala Gordon, lepo smo se imeli pod Everestom...

Yosemitski podvig

... naveze Caldwell-Sjong je vsekakor omembe vreden. Posebej prvi že dalj časa "osvobaja" tehnične smeri v El Capu, Magic Mushroom pa je njegov zadnji dosežek. "Ključni detajl je mogoče lažji od tistega v Dihedral wall, a kot celota je smer mnogo težja..." pravi Tommy Caldwell: 11 raztežajev 5.13-5.14 in 9 raztežajev 5.12 pomeni ta čas najzahtevnejšo dolgo skalno smer na svetu. O tipu plezarije veliko povedo rane na zadnji plati, ki sta jih plezalca dobila od gvozdenja v "miljah odprtih kaminov"... Ne grem ponavljat :)
Več v Alpinistu.

Bazni ščurek prilezel na plano

Včeraj se je oglasil na kofe Marjan Žiberna in s seboj prinesel par še toplih izvodov svojega novega doživljajskega spisa. Bazni ščurek je privlačno branje, ki nam v bogatem jeziku in z nekaj pisateljske svobode pričara življenje pol-civilizirane družbe kot je to običajno pod himalajskimi vršaci. Za naročila se priporoča avtor osebno: marjanziberna@hotmail.com, 041/935-887.
Foto: Samo Krmelj

Ženska tekma

... za 14 x 8000 se bliža finalu. Katera od treh bo prva ? Ni važno, menda pravijo vse tri. In kaj pravijo na to na GetOutdoors , kjer sicer stavijo na Gerlinde ? "Regardless, they've all said they are not in a competition to be the first. On that I'd have to call bullshit."