Že v nočnih urah smo ze zapeljali v vadi (suho hudourniško strugo) Daykah in kar v plezališču zlezli v spalke. Naslednje jutro smo našli vsak svoje veselje prvega dne, Andreja lepe platke, midva z Matejem nisva imela večjih težav s strehco 6b+, Miško pa je po krajšem otipavanju z njeno konkretno sosedo okrog 7b...
Ker ni bilo prevroče sem obul tudi tekaške copate in v spodnjem delu kanjona v zadnjih ostankih vode opazil krdelce domačinov. Vrečo so pridno polnili z ribami in ko so odšli, sem poskusil še sam. Praksa iz potokov v Polhograjcih še ni pozabljena, žal so večje primerke že pobrali moji predhodniki... Zvečer smo zakurili ogenj in rib(ic)e spekli, potem pa odšli na večerjo v bližnje mesto...
Ni komentarjev:
Objavite komentar