ponedeljek, 27. avgust 2007

SLAVC


Žalostni novici najprej nisem mogel verjeti. Še zdaj ji težko... Še v četrtek sva skupaj šla na kavo, premlevala dogodke zadnjega bohinjskega vikenda, kjer je bil prvi filmski večer pravzaprav njegov. Da bo to najino zadnje srečanje ne bi pomislil niti v sanjah.


Težko je srečati človeka s toliko življenjskega optimizma, energije in vedrine kot je bil to Slavc Šetina. A zahrbtna bolezen je v trenutku prekinila vse. Slavc, veliko nas je, ki te bomo pogrešali. Srečno, prijatelj...

nedelja, 26. avgust 2007

Smer Lomasti



... v Malem Koritniškem Mangartu je resna plezarija. Še posebej v mokrih razmerah, kot so bile v soboto na letošnjem Spominskem taboru Pavla Podgornika in Tamare Likar. Malo klinov, ne prav razkošne možnosti varovanja, zahtevna orientacija, ob večinoma odlični skali tudi nekaj krušljivih detajlov... in stena, ki ne spusti do vrha. Borči in Maja sta bila dobra, zato smo zlezli v osmih urah in pol.



Borči in Maja

Hladno pivce, ki ga je spodaj v taboru prispeval Peter Mežnar (s Tinco sta splezala Meč) je bilo samo pika na i.

torek, 21. avgust 2007

Prvo ponovitev smeri Satanas



... v Hudičevem stebru Prisojnika (levo na fotki je Angelska), ki sva jo zlezla lani z Miho Lamprehtom sta v nedeljo opravila Dejan Miškovič in Gregor Malenšek. Čestitke !
Miško pravi da je smer vredna truda, nekaj zanimivih fotk pa je na forumu AO Matica.

Tegale Hudiča bo treba letos še malo obdelat, je prav v redu...



















Moj muskelfiber pa ni toliko od plezarije... Ob 6h zjutraj sem se z biciklom in ruzakom na rami odpeljal iz Libelič preko Avstrije in sedla na Jezersko, kjer me je čakal Miha. V precej mokrem in sprva meglenem Dolgem hrbtu sva po Špranji zlezla v lepe plate na izstopu iz Triangla.

ponedeljek, 20. avgust 2007

Ranč Mrcina


... je letos spet gostil Večere alpinističnega filma. Petek je bil dober začetek, šef ranča in prvi kavboj Robi Božnar (na sliki desno) je po uvodnem nagovoru predal besedo nama s Slavcem Šetino, tretji film večera (Plezanje po Avstraliji in Novi Zelandiji) pa se je odvrtel brez spremljave avtorja Marjana Kovača. Večer se je po besedah prisotnih zavlekel do četrte ure zjutraj, glavni krivec za to pa je bil baje legenda Janez Dovžan.

Novice se zbirajo, bomo še kaj povedali na to temo...

petek, 17. avgust 2007

Dopust se je iztekel


... včeraj, ko smo se preko Mykonosa vrnili domov iz Grčije. Zadnji dnevi so bili kar pestri, posebej ponedeljek, ko sva z Nado naredila kolesarski roundtrip po sosednjem otoku Naxos. Celotna tura (z "dostopom" do trajekta na Parosu) je bila dolga kakih 140 km, od tega 0,3 km ravnine... Vročina je bila huda, še posebej takrat ko sem z bokom in komolcem gladil asfalt na nekem ovinku. Sicer pa je bila lepa tura, posebej srednji del, ki poteka po pravi alpski cesti pod gorskim grebenom nekje med 600 in 700 metri...


Moram omeniti, da so zadnje dni z močnim vetrom prišli na svoj račun tudi zapriseženi surfači (ki so bili seveda v večini) in tako smo se vračali v glavnem zadovoljni. Zvečer smo že ugotavljali, kako zelena in kako poceni je naša dežela...

sobota, 11. avgust 2007

Happy birthday



Ana Karin je vceraj praznovala 13. rojstni dan. Prisotna je bila celotna slovenska odprava na Paros, vecerni pool party pa se je nadaljeval s figurativnimi skoki v vodo.
Vse najboljse, ta mala :)






ponedeljek, 6. avgust 2007

Ze v Grciji




... nadaljujem prejsnjo objavo. Ana Karin je z 29:12 na in 6. mestom na 50 prosto lepo zakljucila drzavno prvenstvo, zdaj pa skupaj uzivamo zasluzen (eni bolj, drugi manj...) pocitek na grskem otoku Parosu. Vceraj sva sla s ta malo biciklirat po otoku; od tam sta fotki...



Dan pred odhodom v Grcijo sva s Slavcem Setino na ekspres opremila s podnaslovi film Gospodar stolpov (Chacraraju 2004), ki je dobil vabilo za Banff. Po pocitnicah bova poskusila pripraviti se Cho Oyu; sedanja verzija mi ni prevec vsec in se da narediti bolje...



Sicer je tukaj kar prijetno, Grki nas po malem poskusajo (po balkansko) nategovati, mi se kar tako tudi ne pustimo... Slovenska kolonija tu steje cca 30 ljudi. Z Nado sva v glavnem na biciklu, drugi surfajo, tretji plavajo... Me malo mika, da bi skocil vmes se na Kalymnos. Opremo imam seboj, le ladijske povezave so bolj tako tako, pa ne vem ce bom dobil kakega soplezalca. Ni pa eveda nic obveznega, bomo videli kako se bo zadeva odvijala v naslednjih dneh.