Ko sem včeraj v službi jamral da zaradi testiranja čevljev ne morem takoj še enkrat pod Stenar se me je usmilil sodelavec Marjan Tomkiewicz (s katerim sem se tudi sicer prvič navezal na štrik, še v gimnazijskih letih) in se podal po moj fotlc. Našel ga je na skali pod steno, a po vrnitvi v dolino opazil, da nima mobitela. Po ponovnem vzponu ga je našel, seveda čisto na vrhu... Sestop v temi se je srečno končal, fotke pa so tudi že tu. Današnjega vremena verjetno ne bi preživele.Hvala, Marjan.
