Ruski zlati cepin

Po francoskem in azijskem imajo tudi Rusi imajo čisto svojega, zlatega (čeprav se bolj ogrevajo za takšnega iz titana). Prvega so podelili pravkar (25. novembra) in dobila ga je ekipa, ki je letos po novi smeri preko zahodne stene splezala na K2. Ruski naj-vzpon letošnjega leta so med seboj izglasovali nominiranci.
Več o tem tudi v Alpinistu.

Vzponi za AAJ

American Alpine Journal je verjetno najboljši letni zbornik dogajanja v svetovnem alpinizmu. Pred kratkim je objavil poziv avtorjem novih smeri v letu 2007, da pošljejo svoje prispevke za naslednjo izdajo zbornika. Na njihovi spletni strani so tudi navodila za pripravo.

Preko njihove spletne strani je omogočeno tudi iskanje po vseh preteklih številkah AAJ od 1966 do 2006 (razen zadnje, ki je dostopna članom American Alpine Cluba in avtorjem prispevkov). Ogromna in preverjena baza podatkov je odlična podlaga za ideje in izbiro novih ciljev.

Sicer so v zadnji številki od 12 takoimenovanih "leading articles", daljših člankov ki predstavljajo pomembnejše dosežke v letu 2006 kar trije slovenski: The winds of Chomolhari (Marko Prezelj), Encounters with Janak (Andrej Štremfelj) in Cho Oyu contradictions (Pavle Kozjek).

Pester sobotno-nedeljski večer

... se je zame začel s predavanjem v Homcu pri Kamniku. Po zaključku je Metod Humar, nekdanji soplezalec Toneta Škarje postavil zanimivo vprašanje: koliko smeri v velikih himalajskih stenah bi bilo preplezanih, če ne bi za vzpone vedel nihče razen avtorjev... ?
Nadaljevanje je bilo v Kranju. Tradicionalni plezalski žur je pokazal, da je interes plezalcev za tovrstne aktivnosti velik in da stari dobri Unimogsi brez težav iz leta v leto podaljšujejo prometno dovoljenje (verjetno opravljajo redni servis :). Pa še nekaj: v živo je bilo opaziti posledice (za mnoge) spornega tobačnega zakona - dalo se je dihati...

"Ko sva pršla na vrha..."

"... sva bla kar mal zafukana..." je rekel Steve-Štef House na včerajšnjem predavanju v Ajdovščini o tem, kako ste se počutila s soplezalcem Vincem Andersonom po šestih dneh plezanja na vrhu Nanga Parbata. Odličen večer in predavanje Steva "v alpskem stilu", seveda v slovenščini. Kogar ni bilo, mu je lahko žal...

MTB opis - grebeni Polhograjcev

<- Klik za večjo sliko
Od prejšnjega tedna sem dolžan še opis ture z gorskim kolesom, ki je sicer že omenjena na tem naslovu.
Torej: greš za Polhov Gradec, še 1 km naprej smer Črni vrh do odcepa za Mačkov graben (označeno) in tam pustiš avto. Potem položno gor po dolini Božne v Petačev graben (Mala Božna) in do odcepa za kmetijo Kačnikar. Tam desno, 50 m za prvo kmetijo ostro levo nazaj in po gozdni cesti (strmo) do grebena. Od tam desno po gozdni poti, ob stiku z makadamsko cesto strmo levo gor spet na greben. Po njem (razgled :) do vasi Selo, še naprej v smeri Tošča do cerkvice in kmetije za njo, nato strmo dol v grapo po strmi gozdni poti (kasneje stezi) do novejše gozdne poti, ki pelje levo do samotne kmetije Jevc. Mimo nje do stika s širšo makadamsko cesto, po njej levo gor (mimo odcepa za Gabrše) do dveh kmetij. Po glavni cesti najprej 300 m navzdol in na robu gozda na desno (spodnjo) od dveh gozdnih poti. Naprej po gozdu do jase in nato v cik-caku gor na sedlo nad kmetijo Štirmož (pogled na greben Grmade nad Mačkovim grabnom). Po makadamu spust v Mačkov graben in nazaj na izhodišče. Cca 2,5 h, prevoznost 100 %, mestoma precej zahtevno... predvsem pa lepo. Se splača !

p.s. številke na zemljevidu so mesta, kjer so bile posnete fotke (1 do 6). (številke so v imenu fotke - klik)

Angleži konkurenca Američanom ?

Tretjina Angležev misli, da je Everest v Evropi: tako je pokazala raziskava o kateri poroča njihov The Guardian. Na spletni strani Getoutdoors pa so zapisali stavek, ki ga je škoda prevajati: The U.S. is still the king in geography idiocy, with only 89% o Americans able to find the U.S. on a map. But it's nice to know Brits don't do much better.

Plavalke in plezalke

Nedeljsko dopoldne: Ana Karin je začela novo sezono z delitvijo najvišje stopničke s hrvaško plavalko na Nagradi mesta Celje :))

Popoldanski načrt obiska športno plezalskega praznika v Kranju pa se je končal z držanjem pesti pred televizorjem, kar ni pohvalno. Vidi se pa dobro... Kakorkoli že: bravo naše punce, kapo dol!

Več podrobnosti o Anapurni

... Tomaža Humarja se je končno pojavilo v poročilu na spletni strani Explorersweb-a. Verjetno bo še nekaj razprave o tem, koliko je smer v že preplezanem stebru (Hajzer-Kukuczka, desna linija) zares nova: v manjših stenah so si smeri včasih razmeroma blizu, v himalajskih razsežnostih pa so pravila nekoliko drugačna...

Gorske sledi

... je naslov gorniške oddaje na TV Pika, ki jo vodi Tine Marenče. V sobotni oddaji bo poleg ljudsva Šerp predstavljenih tudi nekaj mojih plezarij, med drugim tudi tista s Polhograjske Grmade. Tine je poznavalec in ne dvomim, da bo pripravil dobro oddajo.

Kdo preživi ?

... je vprašanje, na katerega ima odgovor revija Alpinist. Majico je nosil Jim Bridwell na predavanju v Gorici, kar sem v nekem mailu mimogrede omenil uredniku revije Christianu Beckwithu. "Če se ne motim je še ena nekje v hiši... pošlji mi naslov", je odgovoril. In tako je majica danes prispela po pošti iz Wyominga, skupaj z Alpinistovo kapo iz flisa.

Živi in pusti umreti...

ali v originalu (po J. Bondu): Live and let die (on Everest) je naslov zelo zanimive študije dr. Erika Monasteria, alpinista in forenzičnega psihiatra. Ena njegovih splošnih ugotovitev glede "tveganih" športov: Public attention in these sports generally focuses on tragedies and as such is highly emotive and sensationalized.
V okviru filozofije doseganja ciljev "za vsako ceno" omenja tudi nasprotovanje nekaterih komercialnih odprav objavi posnetkov lanskega incidenta na sedlu Nangpa La. V študiji sta uporabljeni tudi dve moji (že prej objavljeni) fotografiji.

Polhograjska MTB lepotica

Zadnjih nekaj dni je bilo idealnih za gorca in za raziskovanje skritih koščkov Dolomitov. Zaenkrat samo nekaj posnetkovz nedeljske ture, o kateri bom še kaj napisal. Ko bo čas...

Skrivnostna Anapurna

Tomaž Humar v Anapurni očitno ni preplezal nove smeri, pač pa ponovil smer Kukuczka-Hajzer v nižjem desnem delu stene in nadaljeval do vzhodnega vrha gore (8047 m; glavni vrh meri 8091 m)
Informacije so dostopne v najnovejši objavi na spletni strani Gore-Ljudje, pa tudi v zadnjem delu Alpinističnih novic.
Obširnejša razlaga je v ameriškem Apinistu.

Nada: 13 mesto

... v njeni starostni kategoriji na svetovnem prvenstvu v polovičnem Ironmanu na Floridi je res imeniten dosežek. Tudi skupni čas (4:53) za 2 km plavanja, 90 km bicikla in 21 km teka je odličen... Bravo žena ! Spet bo treba trenirat, da ne bom zaostajal...

Ampak, kako ne bi bila dobra, ko ji pa bicikel servisira kar Andrej Hauptman...

Rojstnodnevni žur

... je (po ogrevanju v Črnem kalu) včeraj v Trnovskem zvonu organiziral Koki, eden začetnikov našega športnega plezanja, ki zdaj uspešno izobražuje bodoče mojstre plezališč. Seveda je bil prisoten tudi drugi član pionirske naveze Tadej Slabe-Tedi, pa Rok Kovač... plezalci iz letnika '59 smo bili skratka odlično zastopani. Za manjši šolski razred velika družba dedcev v najlepših letih je brez težav dočakala začetek nedelje...

In glej, azijski Piolet...

... so dobili Korejci, za katerih vzpon na pakistanski Darmush (6244 m) sem zadnjič pripomnil da ne izgleda "nič posebnega" v primerjavi z južno steno Lhotseja in severno steno K2, ki sta bili tudi med nominiranimi. Obrazložitev (neenotne) žirije: edini od nominiranih vzponov je bil opravljen v alpskem stilu. Po moji oceni je šlo tokrat za pretirano upoštevanje stila na račun resnosti in pomembnosti gore. O presenečenju govori tudi večina strokovnih komentarjev. Dejstvo je, da je vsa zadeva precej lokalno (korejsko) obarvana...

Mojo prvo "prvenstveno...

... smer" v zahodni stenici Polhograjske Grmade (VI-, 30 m) sva včeraj ponovila s Tinetom Marenčetom, tudi za oddajo Gorske sledi na TV Pika (Tine je sicer tudi urednik te oddaje). Smer sva prvič preplezala z Zvonetom Drobničem leta 1978, o ponovitvah žal nimam podatkov. Na ključnem mestuje (prestop v desno) je zdaj dober klin, po trebuješ le še nekaj friendov (0.5 do 2). Namig: smer še nima zimske ponovitve. Navali narode... :)

Plezanje v Črnem kalu

... je pravzaprav najlepše v poznojesenskih dneh, ko se iz že skoraj zimskih stopinj Ljubljanske kotline nastaviš primorskemu soncu, ravno prav toplemu za kratko majico... Z Iztokom Osojnikom sva se prvič navezala na štrik pred kakimi 25 leti in še zdaj se z veseljem zmeniva za kako plezališče. Pa tudi za kakšno pivce potem, da se še malo predebatira situacija...

Tek na Grmado

... je bil nekoč, ko sem še živel v Mačkovem grabnu moj skoraj vsakdanji trening. Danes pa sem le podeljeval medalje in pokale po tekmi, katere najtežji del poteka od cerkvice do vrha grebena.

Večji del enkratnega jesenski dne pa sem preživel na gorskem kolesu na obronkih domačih polhograjskih Dolomitov. Bi še enkrat-upam me ne prehiti sneg...

Anapurna, drugič

Zjutraj poslušam Radio ena (dobra glasba) in malo po sedmi je objavljena novica: Tomaž Humar je prvi človek, ki je sam preplezal steno himalajskega osemtisočaka. Se spet vračamo na "prvič preplezano steno Daulagirija..." ?

Tudi November

... je lahko lep. Včasih je dovolj že, da obuješ tekaške copate in se spraviš na Ljubljanski grad. Ne prehitro, da lahko pogledaš okoli sebe...