Kako skoraj vsak dan ?

Takole: če si vsak delovni dan po službeni dolžnosti 8 ur za računalnikom (levo, klikni nanj...), potem se najde tudi par minut za tri stavke in fotko na blogu... Small things make difference, bi rekli Angleži.

Veliki kazahstanski projekt

... za leto 2008 je "pravo" prečenje Lhotse-Everest, brez vračanja ali ponavljanja smeri, poroča Explorersweb (ali pa Mount.kz - za tiste, ki obvladajo...) Glede na vrisano smer bo zgornji del sestopa z Everesta potekal po Slovenski smeri (Zahodni greben). Lhotse je zadnji neosvojeni osemtisoček v njihovem "nacionalnem projektu".
Kazahstanci so poleg Rusov ta trenutek verjetno najmočnejši "ekipni" himalajci, imajo pa tudi odlične posameznike (Urubko, Samoilov, itd..)

Slovenski dosežki nad Chamonixom

... so v zgoščeni obliki predstavljeni v spletnih novicah v Alpinistu, kjer jih - predpostavljam - prebere zares veliko ljudi. Tako je tudi prav, saj so Tinca, Jaka, Lukič, Grmo in ostali v zadnjih tednih tam splezali res dobre zadeve (glej tudi zadnje Alpinistične novice) . Se cedijo sline ob fotkah...
Za vse, ki smo bolj zapečkarski - mogoče bi se pa ta vikend dalo kaj pametnega (to je seveda relativen pojem) narediti tudi v naših hribih ?

Predavanje o plezanju v Puscanturpi

... bo danes ob 19 h v knjižnici Bežigrad. Obvestilo je na Gore-Ljudje, kjer je tudi skica dostopa (do knjižnice, ne do hriba...).
Pravzaprav razen na našem ferajnu zadeva še ni bila prikazana na nobenem predavanju.

Poslušati govor

... ki je daljši od treh minut je največkrat nujno zlo. Računalniški guru Steve Jobs pa si po mojem mnenju zelo zasluži petnajst minut pozornosti na temle naslovu. Ni od včeraj in tudi ga nisem našel sam; za link se zahvaljujem nekomu, ki tudi piše svoj blog...

Boarderka

... Ana Karin je ta vikend odpeljala svoje prve zavoje na sončnih obronkih Pohorja, medtem ko sta njena mati in foter obujala drsalno tehniko na laufarcah, ki so v tej sezoni doslej ždele v kleti. Ta vikend ni bilo plezarije; mogoče se bo našel en lep dan med tednom...

Razsvetljena Erik in Klemen

... ali bolj pravilno: osvetljena. Klemen Premrl in Erik Švab sta namreč zadnji vikend zlezla eno najtežjih več-raztežajnih mešanih smeri na svetu, Illuminati (M11 WI6+) v Val Gardeni. Čestitke ! Žal se vabilu, naj se jima pridružim nisem mogel odzvati (kot fotograf, seveda, da ne bo pomote...). Več o tem poroča zadnje čase zelo ažurni Planetmountain.

V navezi s Poljaki

... je bilo splezanih nekaj boljših vzponov te zime pri nas. Predvsem Švicarska smer v Rakovi špici (plezali: Lindič, Debeljak, Kopta in Sokołowski) je pozimi vsekakor velika zadeva. Upam, da bo o tem vzponu objavljenega tudi kaj več: zaenkrat o izmenjavi s poljskimi alpinisti govori poročilo na spletni strani KA, ki ga je pripravil Rok Blagus.
Da je bilo "ta pravo" tudi plezanje v Temenu Rjavine (Jeran, Debeljak, Piecuch in Kuczera) pa je razvidno iz fotk v zadnjih Alpinističnih novicah.

"Debeli, suhi in stari"

... bi se dalo prevesti ime nove, lepe in zahtevne smeri v Torre Central v patagonski skupini Paine. Splezali so jo Italijani Leoni, Orlandi in Larcher. Vsaj slednji (močno) stiska grife že več kot četrt stoletja, zato je verjetno on tisti "stari"... Več na Planetmountain-u.

Damyon in drugo

"Kitajci so ti poslali bombo..." so me strašile punce od doma, ko je po pošti prišel paket s hieroglifi. Pa niso bili Kitajci ampak Japonci s plezalsko revijo Gakujin, ki sem ji poslal nekaj zadev za objavo.
V 729. številki mesečnika (lepa tradicija...) je objavljena tudi reportaža raziskovalca Nakamure o neraziskanih gorah Kitajske, ki jo je vsekakor vredno pogledati (branja za nas sicer ne bo prav dosti :). Dobrih ciljev je še pa še... Nekaj o tem pa se prebere tudi v Alpinistu.

Ganljivo poslovno vabilo

... na prvi pogled skoraj podobno osmrtnici - pa se ljudje pravzaprav samo selijo iz Londona na "podeželje" - je prišlo od programerskih kolegov z angleške statistike. Žal potni stroški niso kriti, moja služba pa tudi ne kaže posebnih interesov :(
Iz Anglije se je oglasil tudi Mick, ki je dan po predavanju v CD šel z Urbanom plezat v Osp. Pravi, da bo rad prišel kaj zlest tudi v Julijce, samo da ga zaenkrat čas malo baše...

Bazni ščurek

... je naslov nove knjige, ki jo bo v kratkem izdal Marjan Žiberna. Popotnik in nekdanji odlični tekač (1:14 na 21km, se mi zdi...) me je nedolgo tega pobaral, če bi bil pripravljen zapisati nekaj stavkov za spremljavo - da mi bo za to "bog pri otrocih povrnil..." Sem se zahvalil, da imam otroke sicer rad (ali nekaj podobnega), da pa bo par izvodov knjige tudi v redu... Njegov prvenec Beznica v Kitalah je bil kar zanimiv, se mi pa zdi, da bo tole še boljše. Se bere... še malo, pa bo odprava zaključena.

Mickov svet

... so lepe, zahtevne in neodkrite gore. Kdor je bil na sobotnem predavanju (in kogar ni bilo, mu je lahko žal) lahko brez težav razume, zakaj sodi Mick Fowler med najbolj spoštovane in cenjene alpiniste današnjega časa. V Cankarju sem ga prvič srečal "v živo" in na koncu - po par pivcih ob šanku CD - sva se poslovila z željo, da se naslednjič zmeniva v hribih, vsak na svojem koncu vrvi.
(Foto: Dejan Ogrinec)

Wielicki in zimska Himalaja

V petkovem večeru na festivalu IMFFD je veličastne poljske zimske dosežke v Himalaji predstavil Krzysztof Wielicki (na sliki levo). Eden največjih himalajcev je žal predaval pred skoraj prazno dvorano... Nekaj o tem, v kakšnih razmerah so takrat Poljaki enega za drugim osvajali zimske osemtisočake pove tudi intervju na Russianclimb.

Precej v zgodovino je odmaknjen tudi edini slovenski zimski osemtisočak Daulagiri, na katerem sta leta 1987 stala Marjan Kregar in Iztok Tomazin. Štiričlanska odprava je po skromni aklimatizaciji (do 6400 m) plezala po deloma novi smeri v vzhodni steni v čistem alpskem stilu. Od baze, ki je na vzhodni strani zelo nizko (pod 4000 m) do vrha je tam več kot 4200 višinskih metrov. Marjan in Iztok sta proti večeru četrtega dne dosegla vrh, s Šraufom pa sva bila za las prepozna. Izkušeni Šrauf (čeprav že četrtič na tej gori) je obrnil, sam pa sem preživel decembrsko noč brez bivak opreme v ledniški razpoki pod vršnim kuloarjem. Naslednji dan ni bilo več moči za zadnjih 100 metrov.

Eiger na sekunde

... natančno je odštopal Švicar Ulli Steck po klasični smeri, poroča Planetmountain: z 2:47:33 je popravil lastni rekord. Hudo... Bi bilo pa vseeno zanimivo zvedet, kje je bila narisana startna in ciljna črta, pri tako švicarsko preciznem merjenju..
p.s. popravljam svojo površnost: tudi to piše v prispevku (gl. pripombo)

Športno-prehranski dodatki

Kadar treniramo s ful gasom včasih zmanjkuje bencina in takrat pridejo prav prehranski dodatki, ki v prvi vrsti pospešujejo regeneracijo. Pred kratkim me je z izborom teh zadev obiskal Gorazd iz Velenja, ki v Sloveniji zastopa avstrijski Peeroton. Zadeva je preverjeno brez nedovoljenih substanc, v svetu so jo uspešno promovirali predvsem avstrijski smučarji na čelu s Herminatorjem, danes jo uporabljajo že tudi številni slovenski športniki. Izbor je običajen: vitaminsko-mineralni napitki, aminokisline, ogljikovi hidrati... Meni se obnese, okus pa je pač stvar okusa. Dobi se v lekarnah, več informacij pa je na gornji povezavi.

"Za slovensko zaveso"

... je zapisal v svojem blogu The Mountain World znani urednik, pisatelj in dopisnik številnih plezalskih medijev Dougald McDonald iz Colorada, ki se podobno kot nekateri drugi sprašuje o fenomenu slovenskega alpinizma.
V prispevku je med drugim tudi povezava na zapiske Fabrizia Zangrilli-ja, ki je velik del letošnje zime preživel z našimi plezalci in morda skušal najti odgovor...

Polet v Oman

... vas stane dobrih 500 evrov, z letališča Jožeta Pučnika (v starih časih Brnik).
Nekaj o tem, kaj se da v tej arabski deželi početi pa je zapisanega v današnji prilogi Dela in Slovenskih novic.
P.s. Od ponedeljka 18.2. pa tudi na spletni strani Gore-Ljudje.

Grivel nagrajuje

Po odločitvi, da letos Zlati cepin zaradi nesoglasij glede kriterijev ne bo podeljen se je Grivel odločil za osnovanje nove nagrade, ki pa naj ne bi bila zamenjava za "Piolet". Priznanje sv. Vincencija bo (kot poroča Alpinist) podeljeno marca v Aosti v petih kategorijah s poudarkom na profesionalnem gorskem vodništvu: najboljši vzpon gorskega vodnika; najboljši vzpon vodnika iz doline Aosta; najbolje izvedena akcija "uniformiranih" profesionalcev (npr. reševalcev) ; najboljši vzpon naveze vodnik-stranka (klient) ter najbolj etični plezalec oz. dosežek. Nagrada v vsaki od teh kategorij je 2000 evrov. Posebej slednja bo v svetu alpinizma verjetno povzročila razprave in pomisleke, poroča Alpinist.

Teh "best achievements" se je res že nabralo kar nekaj. Menda si jih želijo zlasti proizvajalci opreme...

Tina pravi: cepin namesto kuhalnice

... kar bo predstavila tudi festivalu IMFFD, ki se začne jutri v Ljubljani. Vsak izgovor prav pride, samo da ni treba kuhat... :)
No, na vsak način ima kaj povedati o svojem plezanju, tako kot tudi drugi predavatelji. Grmo na primer pravi: Nikoli ne odnehaj kljub (citiram) "... raznim poškodbam, službi, udejstvovanju na drugih področjih, ženi :)... " Se lahko prebere na več načinov :))
Predava tudi Miha s klasičnimi(?) 84 štiritisočaki v par mesecih, vedno boljši Matej pa seveda Marjon, katerega ogled bi moral biti, recimo, pogoj za sprejem med alpiniste...

Šef, organizator in spiritus movens festivala Silvo Karo (na fotki igra kitaro-kulturno se je udejstvoval že v času našega Cerro Torreja...) pa je povabil tudi izredno zanimive tuje goste: predavala bosta Poljak Krzystof Wielicki in Anglež Mick Fowler. Se splača...

Miško in Matej

... sta svojo odlično plezarijo v Omanu dobro predstavila v Alpinistu; povzetek dogajanja v Jabal Mishtu je predstavljen tudi v Climbingu .

Verjetno bo za logične nove smeri v veliki steni treba kar pohiteti, čeprav je prostora še nekaj.

Popoldanska zadeva

... je tura z gorskim kolesom, ki sem jo naredil včeraj. Ker jo lahko opraviš popoldan po službi in ker je takrat ves čas na soncu.

Opis: pred mostom v Polhovem Gradcu zaviješ desno na cesto, ki se po 200 m začne vzpenjati v breg in nadaljuješ vzpon po makadamu do Ravnika (uradno del vasi Setnica). Skozi vas, pred kamnolomom desno in nad njim (v prvi, je treba stisn't !) po gozdni poti na vrh grebena (1), kjer se z desne priključi pot na Grmado iz Dvora. Po njej lahkotno do koče na Klopcah in levo v uživaškem spustu navzdol do kmečkega turizma Mihačk na Setnici. Od tam prečiš po nakazani poti čez travnik pod cerkvico sv. Uršule (2) proti zahodu v smeri Mačkovega grabna in okrog obronka po položni gozdni poti naprej pod zahodnimi obronki Grmade (3). Sledi kratek zelo strm spust in nato položneje v cik-caku v Mačkov graben (4), po katerem nato ful gas nazaj v dolino do Polhovega Gradca.

Oznake: Ravnik, Mihačk, Grmada, Lovrenc, 1-4: mesta kjer so bile narejene fotke

V Ospu

... je bil lep dan brez prevelike gneče. Z Miho Lamprehtom sva se se naplezala že pred koncem dneva - forma (vsaj moja) je bolj zimska...

Izgubljena denarnica

... z bančnimi in službenimi karticami, osebno, vozniško itd, ki je včeraj ponoči zapustila plitev žep moje jakne se je danes preko neznanega pošiljatelja vrnila na moj naslov. Manjkalo je le sto evrov, ki si jih je izplačal najditelj. Kaj naj rečem kot... hvala, ne glede na stroške...
Pa še obvestilo: tista dva omanska bankovca, ki sta bila zraven sta oba skupaj vredna 0,4 evra. Se ne splača menjat...

Predavanje na Reki

... v Slovenskem društvu Bazovica na predvečer slovenskega kulturnega praznika je minilo v zares prijetnem vzdušju. Za predavanje smo se dogovorili že lani, ko sem predstavil odpravo Čo Oju na RAF-u (Rijeka Adventure Festival). Po predavanju je sledil še "neformalni" del v lepo urejenih klubskih prostorih, skupaj z organizatorjem g. Darkom Moharjem, reškimi alpinisti: osvajalko Čo Oja Vedrano Simičević, načelnikom RAK-a Danielom Pavićem in člani društva.

Boljšo idejo

... tokrat v zvezi z varovanjem je dobil Matt Maddaloni iz Squamisha. Predstavlja jo na kratkem filmu; menda se je tega domislil pri deep water soliranju.
So pa določene omejitve pri višini smeri...

Ideja: hlače s (plezalnim) pasom

... se je pojavila pri Rossignolu (od kdaj se ukvarjajo s plezanjem ?). Pas je integriran (vgrajen) v hlače. Hmm, kaj pa pol, ko greš po plezanju na pivo...?

Pust

... je odšel na začetek sedemdesetih, na obale Kalifornije :)

Iz dežele kamel

... se je vrnil Miško (pa tudi Andreja in Matej). Trenutno ga zebe; ko se ogreje bo gotovo imel veliko povedati o še eni smeri, ki sta jo v odlični skali Mishta zlezla z Matejem, pa še o čem...
Sicer pa bo vse o arabskih previsih in kamelah (foto: Miško) na sporedu v Cankarju 5. marca. Ne zamujat, ker bo spet zmanjkalo vstopnic...

Športne počitnice

... so se začele danes za Ano Karin po napornih štirih dnevih zimskega DP v plavanju. Malo se je poznala daljša odsotnost s treningov, toda finale v vseh nastopih (razen ene diskv.), pet izboljšanih osebnih rekordov in ena medalja (štafete) je super :)
Sicer pa je bil najbolj opažen "stari" Mankoč z novima rekordoma na 100 in 200 prosto.

Štajerci in Olimpija

Prizorišče: garderoba mariborskega plavalega bazena, sobota dopoldan. Nada (žena) vrže prazen tetrapak v bližnji koš za smeti in zgreši »celo tablo«, kot bi rekli košarkaši.
Mimo ravno tedaj pride neka lokalna faca, navidez trener, pa komentira: A vi ste pa od Olimpije...?

Prvi odmevi

.. na slovenske "kameltrajbarje" v Omanu so že na spletnih straneh Alpinista, Desnivela, Planetmountain-a...
Zapisani predvsem v smislu res dobrega doživetja in drugačne - manj običajne - plezalske izkušnje. Mogoče tudi kot vabilo, da še kdo obišče to veličastno steno. Alpinizem na srečo niso le številke od I do XI...