Ekspedicijski prenosnik

... ponujajo na spletni strani HumanEdgeTech. Seveda ima vse, kar imajo veliki in še kaj zraven, vključno s satelitsko povezavo. Cena ni pretirana, a za Pakistan bomo vseeno verjetno nabavili običajno verzijo tudi sicer odličnega Asusa EEE 901 z novim varčnim procesorjen Intel Atom, ki naj bi se v tujini po 1. juliju dobil za nekje med 400 in 500 EUR.

Wishbone Ash

... so angleški profesionalni glasbeniki iz zlate dobe rocka, ki so v svojo melodično muziko vnesli precej keltskega izročila . Studijska izvedba skladbe The King will come je z njihovega najboljšega albuma Argus, takole pa izgledajo in zvenijo v isti skladbi na začetku kariere, konec šestdesetih.
A da ne bi kdo mislil: dedi znajo tudi še danes, in to hudo dobro. Dokaz je koncert v Sheffieldu leta 2007: The way of the world.

Na kronometru

... za DP v Solkanu sem se znašel, ker me je zadeva zanimala. Nula na štartni listi reaktivcev seveda pomeni, da sem bil eden zelo redkih brez licence. 18 ne preveč ravnih kilometrov sem sicer prevozil v manj kot pol ure, v primerjavi s ta pravimi (fotka) pa sem bil bolj polž na kolesih...

"Shit them, jejejej..."

Juan iz Južne Amerike pravi (klik na tekst):

Slovaki, Slovenci, Pakistanci, Amerikanci...

Zlasti slednjim je geografija še vedno španska (pakistanska?) vas, in kljub temu da so javili "vse urejeno" je na spletni strani Everestnews slovenska odprava na K7 sestavljena iz samih Slovakov, pa Miško je postal gospa Miškovič...
Jej, jej, Bush, nič jih nisi naučil :(

Guru

... je smer z oceno VI+ ki poteka desno od Severozahodnega raza (ne Severnega, kot piše v vodničkih !) Male Mojstrovke. Dve desetletji nazaj smo jo plezali Janez Jeglič, Silvo Karo in jaz, z Andrejem Pečjakom pa sva jo ponovila včeraj. Nekaj fotk je tukaj.
Bilo je dobro. Tudi kot spomin na izjemnega Johana in vse tisto, kar smo doživeli skupaj...

Gore na filmskem platnu

... ali po italijansko, Montagne al Cinema se imenuje junijski cikel alpinističnih predavanj s filmi v dolini Valcamonica blizo Brescie. Organizator in lastnik kinodvorane Mario Moretti je tudi letos kar zadovoljen z odzivom publike. V četrtek je bilo na projekciji filmov Gospodar stolpov (Chacraraju) in Cho Oyu v dvorani kakih 400 gledalcev, podobno kot v Leccu pa je menedžerske in prevajalske posle več kot odlično opravil Erik Švab.

See you on Baltoro ?

Mail je poslal Francois Carrel, sodelavec revije La Montagne, ki je na zadnji podelitvi Cepinov med drugim izjavil: Če Slovenije ne bi bilo, bi si jo morali izmisliti. Francois je na sliki skrajno levi, poleg njega so Marko Prezelj, Igor Košelenko, Valerij Babanov, Ian Parnell in Christain Trommsdorf. Zanimiva družba, Babanov in Trommsdorf bosta poleti tudi na Baltoru... Francois v mailu citira stavek iz knjige enega od prvih pristopnikov na Mustagh: "...5o let kasneje se dve ekipi se srečata na vrhu, vsaka po svoji smeri, v alpskem stilu...".
Na osamljeni gori verjetno ne bomo srečali nikogar. Danes je v Poletu predstavitev cilja, za katero se imam zahvaliti uredniku Primožu Kališniku. Upam, da bo kaj pomagala pri zbiranju cekina za drage Pakistance...

Po mnogih letih

... sem spet srečal gospoda Cirila Velkovrha, s katerim sem se kot študent videval v "njegovi " knjižnici na Fakulteti za matematiko na Jadranski cesti. Po upokojitvi se je še bolj posvetil goram, fotografiji in pisanju; poleg več kot 300 fotografskih razstav in številnih predavanj je avtor dveh knjig: Glej, kako lep je ta naš svet ter najnovejše, pravkar izdane Gore in spomini ostajajo. Zahvaljujem se mu za lep koledar Polhograjski razgledi - že za leto 2009.
Knjige in koledarji so seveda tudi naprodaj: ciril.velkovrh@amis.net ali (040) 258-992.

Rusi prihajajo

... tudi v Peru. V štiričlanski ekipi je tudi znanec iz Grenobla Jurij Košelenko. Njihov cilj je eden od nerešenih problemov Cordillere Blance, vzpon čez centralni del zahodne stene Taulliraja.
Ekipa je močna in sposobna. Samo da ne bodo obešali fiksnih vrvi - v Andih to že dolgo ni več moderno...

Čilenci v Čo Oju ?

Bodo čilenski alpinisti prvi ponovili Slovensko smer v Čo Oju ? Čisto mogoče, čeprav je podobna pošta pred časom prišla tudi iz Francije...
Smer je dovolj logična, da bi lahko malo razbremenila oblegano "normalko". Prednost je vsekakor tudi možnost umika na T2 ali T3 v normalni smeri, če se na grebenu kaj zatakne.

Poletov test obutve

S Petrom Podgornikom sva nad Podnanosom v letošnjem testu preizkusila 17 modelov pohodniških čevljev. Rezultati bodo objavljeni v Poletu v dveh delih, prvič naslednji četrtek.

Stenar direktna - foto galerija

... se nahaja na naslednjem naslovu, kjer je najbolje je klikniti na slideshow. Skica smeri, ki si zasluži več obiska pa je še v delu.

Fotlc happy end

Ko sem včeraj v službi jamral da zaradi testiranja čevljev ne morem takoj še enkrat pod Stenar se me je usmilil sodelavec Marjan Tomkiewicz (s katerim sem se tudi sicer prvič navezal na štrik, še v gimnazijskih letih) in se podal po moj fotlc. Našel ga je na skali pod steno, a po vrnitvi v dolino opazil, da nima mobitela. Po ponovnem vzponu ga je našel, seveda čisto na vrhu... Sestop v temi se je srečno končal, fotke pa so tudi že tu. Današnjega vremena verjetno ne bi preživele.
Hvala, Marjan.

Star climber

V pregledu odprav v Karakoram na spletni strani Explorersweb se omenja tudi star climber na odpravi Mustagh Tower.
Ne vem kaj zdaj: a je to še ena odprava na našem hribu, ali pa je tisti star treba prebrati po slovensko...

Direktna v Stenarju

... je resna in zgoraj tudi lepa alpska smer. Prvič sem jo plezal (2.PP) pred četrt stoletja, kmalu za Bogdanom Biščakom in Radom Fabjanom, ki sta opravila 1. prosto ponovitev, drugič pa včeraj z Dejanom Miškovičem. Ključna mesta so strehe: prva je precej atletska (VII+) , v drugi odloča gibanje (VII-). V počeh je še precej lesenih kajl, zraven katerih se spodobi in je varno zariniti frienda. V spodnjem delu pa velja omeniti en navidez nedolžen, a skrajno "musav" in delikaten raztežaj, ki ga je pravzaprav težko oceniti.
Fotke pa pridejo (če), ko ponovim dostop do Stenarja: fotlc je medtem na vzdržljivostni preizkušnji na skali pod steno. Bilobil, al kaj je že tista zadeva...

Vnaprej načrtovana pot

... na karikaturi Steve-a Greenberga. Še vedno aktualno.

Poljubi ali ubij

... Marka Twighta je knjiga, ki je vsaj tako močna kot njen naslov. To lahko brez pomislekov rečem že po polovici prebranega. Poslal mi jo je njen prevajalec (in moj pogosti spolezalec) Iztok Osojnik. Knjiga s predgovorom Marka Prezlja je izšla pri založbi Sidarta in ni namenjena salonskemu plezalcu; alpinist pa v njej lahko najde ogledalo svojega delovanja, navznoter in navzven.

Urbano plezanje

... s trad varovanjem. Zanimiva kombinacija, by Cojones producciones :)

Tudi tibetanska zastava

... je letos maja dosegla vrh Everesta, poroča Phayul. Prinesel jo je jordanski alpinist Mostafa Salameh. Bil je tudi prvi na vrhu iz svoje dežele: Jordanija glede alpinizma pač ni v prvih vrstah... Zastavo je pred tem uspešno pretihotapil skozi nepalske vojaške kontrole, ki so preverjale tudi vsebino nahrbtnikov.
Ampak nekateri boljši nahrbtniki imajo tudi skrite žepe...

Everest, kitajski uspeh

Zgovoren prispevek na Mounteverest.net opisuje "pustolovski imperializem", v katerega se vse bolj spreminjajo vzponi na najvišjo goro sveta, ter razmišlja o posledicah. Režiser Mark Gould (na prvi sliki v prispevku) se je v začetku maja mudil tudi pri nas, kjer je posnel del materiala za svoj film.
Avtor ugotavlja, da je najtežja pot olimpijske bakle pravzaprav potekala najbolj mirno in nemoteno - tudi po zaslugi potrošniške miselnosti komercialnih odprav, ki danes predstavljajo absolutno večino obiska na Everestu.
Še en članek s sorodno vsebino je objavil tudi alpinist in pisec Freddie Wilkinson.

Birokracija v Andih ?

Pred časom je bilo precej govora o obveznem najemu lokalnih gorskih vodnikov za kakršnekoli vzpone znotraj Nacionalnega parka Huascaran v perujski Cordilleri Blanci. Po protestu številnih organizacij in posameznikov (h kateremu sem preko PZS po svojih močeh prispeval tudi sam) je bil predlog sprva umaknjen, nekateri njegovi deli pa v močno omiljeni obliki zdaj vseeno stopajo v veljavo.
Kot sporoča American Alpine Club v zadnjem rednem e-poročilu svojim članom (desno, klik za na tekst) naj bi bilo "svobodno" plezanje omogočeno obiskovalcem, ki so včlanjeni v zveze in klube v okviru UIAA pod pogojem, da upravi Parka najavijo svoj prihod 30 dni vnaprej in pošljejo kopijo članske izkaznice, potnega lista in predvidenega načrta obiska. Ob prihodu v Huaraz pa naj bi še potrdili prijavo in obenem plačali vstopnino za park. Lokalni poznavalci predvidevajo, da izvajanje novih pravil ne bo prestrogo in da bo verjetno dovolj, če bomo imeli s seboj izkaznico (v našem primeru PZS).
Bo treba tudi na Pisco kmalu z zveznikom in kuharjem ?

Gor čez Vršič

... je šlo počas, počas... kakšnih 9 km na uro. Vmes sem razmišljal o Marsovcih, ki peljejo v dvakrat hujši breg z 19 km/h. Se je seveda poznalo tudi že prevoženih 100 km od Bleda do Trbiža in čez Predel v dolino Soče. Hribi so bili blizu, lepi in še precej sneženi. Potem pa je spet letelo nazaj proti Bledu, kjer je že čakala skutina torta, njam...
V nedeljo dopoldne pa sva z Urbanom stiskala grife v plezališču pri Križevski vasi.