četrtek, 11. september 2008

ŽALNA KNJIGA

PAVLE KOZJEK (1959 - 2008)





















Žal je zdaj postalo tudi uradno, da Pavleta ni več. Zato je to zadnji prispevek na njegovem blogu »Vzponi in sestopi«, ki pa bo deloval kot žalna knjiga. Vsi, ki bi radi vanjo prispevali kakšno misel, lahko to storite tako, da jo napišete kot komentar na to objavo. Na Pavletovem blogu se bo pojavila takoj, ko bo to mogoče.

Urban, Miha in Iztok









24 komentarjev:

Anonimni pravi ...

Pavle,
počivaj v miru tam, kjer ti je bilo tako lepo.
V naših spominih boš živel naprej.

Anonimni pravi ...

Čeprav je tam (na) gori našel svoj mir, nemirna legenda velikega človeka ostala bo vedno z nami.

Anonimni pravi ...

Svobode širjave...
Vse te prelepe višave...
Želje po dotiku neba....
Strastni spev srca...
Zmoreš razumeti klic gora?

Meni najljubši slovenski alpinist je odšel.
Vedno se mi je od vseh zdel najbolj preudaren in previden.
Človek, ki je priznal premoč gore in se ji spoštljivo umaknil.
Včasih je vse to premalo...

Tam daleč...
Počivaj v miru.

nish

Anonimni pravi ...

Zaradi Pavletovih dejanj, misli, nazorov in načina življenja verjamem v tiste včasih pozabljene a meni najpomembnejše vrednote alpinizma: srčnost, človečnost, preudarnost, spoštljivost in tovarištvo....
On ni nikoli pozabil!

Pavle, počivaj v miru...in hvala ti...

Špela S.

Anonimni pravi ...

Pavle,
počivaj v miru med gorami, med stenami in snegom, tam kjer si bil najraje.
Bdi nad svojimi, o katerih si tako s ponosom govoril in ki te bodo pogrešali.

Sožalje ženi Nadi in hčerki Ani Karin ter njegovim domačim.

Tončka Trček

Borut pravi ...

Pavle, pocivaj v miru. Vedno se te bomo z veseljam spominjali, ker si nab biv pri srcu.

Anonimni pravi ...

Pavle,
Ledene strmine, snežna prostranstva in skalne visine postale so tvoj večni dom.
V naših srcih pa si tu, za vedno.

Počivaj v miru....

Anonimni pravi ...

Tisto jutro je bilo nebo lepo in modro. Pretresljiva novica je potemnila nebo; tišina – bolela je. Palče se je smrtno ponesrečil.
Nismo se pogosto srečevali, ker ga ni bilo tukaj. Prisluhnili smo njegovim predavanjem .Ob srečanju nam je krepko stisnil roko, pogledal v oči, da te je prešinilo, kot bi pogledal skozi tebe . Te oči so bile iz sonca in megle iz skal in ledu. Bolj sramežljivo kot ne, je govoril o vzponih. Govoril je mirno, jasno in ob srečanju z njim si imel občutek, da je del njega stalno nekje v gorah, visoko nad nami ,del njegovih misli in pozornosti že v naslednjem podvigu. Včasih se ti je zdel kar malo nezemeljski, kot bi gor, kamor je moral hoditi , bil v stiku z večnostjo in poznal njene skrivnosti.
Zdaj je postal del nje, objemajo ga skale, ki jih je tako ljubil. Vetrovi mu pojejo svoje pesmi, zavijajo in jočejo. Praprotniki z Vrzdenca

Unknown pravi ...

Veš Pavle, vsak dan ko pridem domov in grem na internet najprej pogledam tvoj blog, če je kaj novega. Pa nikdar nič, potihem še vedno upam da se boš javil s kakšne Pakistanske planote... Pa saj vem da je to utopija, vendar še vedno, kar ne morem verjeti da te ni več. Bil si eden najbolših alpinistov, in zame sigurno najbolši človek med njimi. Sem ponosen, da sem tvoj sokrajan, in zame boš vedno najbolši! Najbolši iz Mačkovega Grabna.

Anonimni pravi ...

Pavle, kljub temu, da se nisva poznala drugače kot mogoče na videz, se počutim kot da sem te poznal. In od tebe sem dobil veliko in še več. Način, kako si gledal na hribe in vse povezano z njimi se mi zdi tisti pravi. Zares velika škoda za naš svet, da te ni več med nami. Čeprav v duhu ostajaš! In boš vedno ostal.

Naj te gora varuje pri večnem počitku.

Anonimni pravi ...

Niso še naredili, besede, ki bi zapolnila praznino tvojim bližnjim . Ostal si tam kjer ti je bilo najlepše !

Barbara in Domen pravi ...

Bil si Velik človek, v vseh pogledih.
Ponosna sva,da smo se vpisovali v isto knjigo na sv.Lovrencu.
Ko takole nekje bdiš nad nami, je še vedno moč čutiti tvojo toplo energijo..in zdi se,da bo vedno tako.

Anonimni pravi ...

»Ker smo samo dogodek v pojmu večnosti, smo in tudi ostajamo delček večnosti, ne kot bitja, ampak kot pojem in posledica nečesa, kar je bilo. Tako rekoč večni.« (Rudi Kerševan)

Tako je življenje Pavleta Kozjeka, ki ni zaznamoval samo svoje bližnje, ampak je s svojimi alpinističnimi dosežki zaznamoval svet. Njegovi podvigi bodo zapisani v zgodovini kot nepozabni dosežki velikega človeka.

Žal se je njegova pot prehitro končala, z njegovimi besedami »in'shallah« - 'po božji volji'. Bil je človek, ki se je dotaknil, tudi tistih, ki so ga spoznali le bežno.

Iskreno sožalje vsem njegovim.

Elektroservisi, d.d.

Anonimni pravi ...

"Živi kot da boš umrl jutri..." (M. Gandhi)

Res se je dotaknil tudi nas, ki smo ga spoznali le za kratek čas in težko je verjeti, da ga ni več. Svet je lepši in svetlejši, ko je izpolnjen z življenji svetlih ljudi.

Ostaja praznina, a ostaja tudi ta občutek, da je še vedno tu nekje - kar pomeni, da se nas je dotaknil neizbrisljivo. Pa čeprav morda do zdaj tega nismo niti vedeli.

Anonimni pravi ...

i have seen at a meeting in northern italy in june of 2008. i suddenly falled in love with your alpinism: pure fast and light, the most honest way to climb a mountain.
i'll never forget you words and pictures, thanks for the lesson

stefano

GregorB pravi ...

Pavle bil si legenda in vedno boš ostal v mojem spominu kot najboljši Slovenski alpinist, nikoli se nisi hvalil ter delal cerkusa s tega, kar si dosegel. Bil si moj idol. Rad si svetoval in pripovedoval zanimive prigode vedno ko si prišel na Rimski zid. Še sedaj ne vrjamem da te ni. Berem tvoje stare zapiske in premišljujem... A sedaj si tam v objemu najlepših gora sveta kjer si se vedno vracal in premikal meje nemogočega.
Kot si dejal -»in'shallah« - 'po božji volji'

Iskreno sožalje tvojim domačim

Gregor B.

Anonimni pravi ...

Imali smo izvrsnog suradnika - eksperta i dobrog druga koji svoje znaje nije cuvao samo za sebe..Iskreno zalimo.
Mira Deleva, Liljana Taseva,Orhideja Krstanova,Vesna Milevska - Makedonija

Anonimni pravi ...

Imali smo izvrsnog suradnika - eksperta i dobrog druga koji svoje znaje nije cuvao samo za sebe..Iskreno zalimo.
Mira Deleva, Liljana Taseva,Orhideja Krstanova,Vesna Milevska - Makedonija

Anonimni pravi ...

Kako najti besede, misli, ki bi jih posvetil tako velikemu človeku kot si ti Pavle.
Morda bi našel navdih zanje v tvojih knjigah, ki ti - nam niso bile dane. S svojo dolgoletno,
neizstopajočo prisotnostjo, si postal tudi del mene. Čeprav te osebno nisem poznal, čutim
izgubo, saj naju povezuje ljubezen do hribov. Ugasnila mi je ena od lučk v smeri poti, ki daje življenju smisel. V spominu pa ostaja.

Branč

Anonimni pravi ...

Pavle, bil si zares velik človek in vzor vsem tistim, ki tako ali drugače hodimo v gore in v njih iščemo svoj mir in veselje. Počivaj v miru.

Grega

Anonimni pravi ...

Pavle,
Zaznamoval si nas kot so gore tebe. Globoko in za vedno. Hvala!

Anonimni pravi ...

Hudo je ko se poslavljaš od tistega ki si ga cenil in potihem občudoval...
Počivaj v miru, Pavle!

Anonimni pravi ...

Mustagh Tower

Ledeni stolp hladnó molči,
le včasih v drobu mu zastoka,
ko sredi zvezdnate noči
zlovešče mrzli piš zajoka.

Nanesel veter je opast,
da izpod belega oboka
ne vidi se globoka past,
pod njim potuhnjena razpoka.

V globino zdrsnil je korak,
za njim ni ne sledi ne zvoka.
Pomník edini je serak
in hrepenenje oporoka.

Mojca

3. septembra 2008

Spleza pravi ...

Človek, ki mu je dano,
da se v življenju najde v 'stvari',
ki mu pomeni toliko,
kot življenje samo,
je srečen človek.

Pavle, naj tvoj prekratek trenutek sreče traja na nam (še) nepoznani poti ...

Hvala za vse.

Stane Škrjanec