... od starega prijatelja - pa ne Petra (foto je z letošjega Poletovega testa), pač pa tistega za njim, na štirih kolesih. Rdeči Charade je videl še našo bivšo Jugo, 17 let je delal kot zamorc (pardon, Japonc), prevozil skoraj 200 K km, videl marsikateri lep konec Evrope, da o hribih ne izgubljam besed. Mi je kar mal težko...
... prihajajo na dan v zvezi z lanskim 30. septembrom na sedlu Nangpa La, ko je kitajska obmejna policija streljala na tibetanske prebežnike. Explorersweb v daljšem prispevku prinaša podatke o reakcijah nekaterih komercialnih odprav in odmevih na takratne dogodke pod Čo Ojem.
... v steni Košutnikovega Turna je moj klubski kolega Sašo Aničin (skupaj sva davno tega splezala triglavske Stopnice v nebo). Zaradi želodčnih težav sem bil tokrat za spremembo le opazovalec. Pa nič za to: jesenske barve v Karavankah so uspešno nadomestile plezarijo...
... se je spet ustavila na Ranču, s prijateljico sta odjahali do Bohinjskega jezera in nazaj, potem pa je vzela v roke še fotoaparat. "A imam kaj šans, da nekaj nastane iz mene...?" me sprašuje potem, ko si ogledujeva njene fotke. Hmm, ne vem, sem bolj amaterski fotograf... So mi pa eni izdelki moje hčerke prav vš
eč, zato pravim kar: ja.
Vsi jurčki so se poskrili, našla pa sva nekaj lepih zelenih mušnic...
Z Nado in Ano Karin >>
... je letos zaradi pravega jesenskega naliva "ostal" v Vratih. Spomin na Tineta Miheliča je v petek zvečer z izbranimi diapozitivi obudil njegov mlajši brat Jože, večer v Šlajmarci se je zavlekel pozno v noč... Zato se v soboto zjutraj ni vstajalo prezgodaj.
... je predaval včeraj v stari Gorici. S Silvom sva se najprej malo razmigala v Vipavski Beli, se potem zapeljala do Petra v Šempeter in ob pol desetih smo dočakali legendarnega ameriškega klajmberja katerega seznam preplezanih smeri se bere kot kratka zgodovina Yosemitov (pa še marsikaj zraven). 
... v letošnjem letu so bile naslednje:
... bi se tudi lahko imenovala nova smer, ki sva jo s Petrom Podgornikom splezala včeraj v Vevnici. Pa se ne imenuje tako: posvetila sva jo spominu na Tineta Miheliča in Jožeta Žumra, ki sta rada zahajala v stene nad Belopeškimi jezeri in tam splezala tudi marsikaj novega (npr. Mihelič-Žumer v MK Mangartu, Barbara v Vevnici...). 
Smer je "odkril" Peter, ki bo v kratkem izdal nov vodnik in ima seveda popoln pregled nad neobdelanim terenom Mangarta in Vevnice. Dobra plezarija, pa tudi skala je v glavnem zelo dobra... 
V zgornjem delu sem potem zabijal in izbijal v slogu neandertalca: s kamnom v roki...
